Letošnji Uniorjevi Dnevi inoviranja so bili namenjeni dvigu inovativne kulture, predvsem z usmerjenimi usposabljanji in uvedbo kreativnega tipa sestanka. V Uniorjevih Dnevih inoviranja smo, na konferenci Unior 11, nagradili naše najboljše in najvidnejše inovatorje, obogatila pa jo je zanimiva okrogla miza o inoviranju.
Model kreativnega sestanka je nastal na pobudo udeležencev (204), ki so obiskovali usposabljanje Inovativne kulture. Kreativni model sestanka je inoviralo okoli 30 entuziastov, ki smo ga z nadaljnjimi usposabljanji nato prenesli 96 sodelavcem sciljem, da se kreativni sestanek izvede v njihovi delovni sredini vsaj enkrat mesečno.
Učenci OŠ Zreče so preizkusili kreativni sestanek
Učenci OŠ Zreče so preizkusili kreativni sestanek s posebnimi izzivi. Sestanek smo jim predstavili s teoretičnega vidika, nato smo ga preizkusili v praksi.
Preberite, kaj so nam povedali:
- Tovrstne sestanke bi lahko uporabili tudi v šolah, preden gremo na kakšen izlet. Prav tako tudi v podjetju pred odločitvijo o velikih projektih, pripomogli pa bi k boljši komunikaciji.
- Zdijo se mi zelo pomembni za podjetje in za reševanje težav.
- Ti sestanki so zelo praktični, sploh, če se tega sestanka, udeleži več ljudi, saj lahko vsak izrazi svoje mnenje in idejo.
- So zelo zanimivi in učinkoviti, saj po tej poti lahko pridem do kvalitetnih in dobrih odločitev.
.jpg)
Konferenca Unior 11 z obogateno okroglo mizo
Član uprave Branko Bračko je v uvodnih besedah poudaril: “Dejstvo je, da smo danes konkurenčni toliko, koliko hitro se bomo razvijali. Prav zato je inoviranje in iskanje rešitev ter novih poti, ključnega pomena. In zato smo danes tukaj, da poudarimo inovativno kulturo in da inovativno v Uniorju tudi živimo. Pri vsem tem pa je pomembno, da z neprestanim lastnim učenjem in pobudami za izboljšave prispevamo k rasti in razvoju Uniorja.”
.jpg)
Prvi del konference smo posvetili Inovativnosti 4.0. Docent doktor Andrej Pompe, direktor FEBBS Ljubljana, programski vodja in svetovalec v BrandBusinessSchool ter partner in strateški svetovalec v agenciji Formitas, je namenil pozornost predvsem notranji človeški motivaciji, temeljem in predpogojem za inoviranje. Opozoril nas je na pasti za neuresničitev inovativnosti ter poudaril, da moramo biti pri vseh teh izzivih zagotovljene osnovne življenjske potrebe: zdravje, varnost in samouresničitev.
Okroglo mizo je vodila mag. Sonja Klopčič iz podjetja VODITELJSTVO, Vodenje, svetovanje in razvoj. Na okrogli mizi smo imeli čast spoznati in se pogovarjati z managerji, Borutom Kocbekom, direktorjem Odela Slovenija d. o. o., Gašperjem Hrenom iz Danfoss Trata in Miho Škerlavajem, rednim profesorjem Ekonomske fakultete ter predsednikom Unior d. d., Darko Hrastnikom. Zaupali so nam svoj pogled na inovativnost in prihodnost nasploh.
Darko Hrastnik, predsednik uprave Unior d. d., je ponosno povedal, da Unior že 100 let inovira. »V zadnjih letih smo izredno ponosni na dosežke podjetja, saj smo v proizvodnji nekaterih odkovkov prvi na svetu, ravno tako pri prodaji kolesarskega orodja. Posebna inovativnost se kaže tudi v programu Strojegradnje, saj je vsak stroj na svoj način inovacija.« Izpostavil je projekt nadgradnje čistilne naprave na Rogli, kjer je avtor, zaradi svoje trme, znanja in sposobnosti vključevanja vsega potrebnega, uspel nagraditi čistilno napravo. Spodbudil in poudaril je inoviranje v smeri Industrije 4.0.
Digitalizacijo in industrijo 4.0 vidi kot izziv za prihodnost, ki se ga moramo lotiti z optimizmom, Borut Kocbek, direktor Odela Slovenija d. o. o, proizvajalec zadnjih luči, tretjih zavornih luči in smernikov za avtomobilsko industrijo. Podjetje je lani prejelo nagrado Tovarna leta. Nagrado prejme najuspešnejše podjetje, ki živi z načeli vitke proizvodnje. "Pomembno je, da ljudje venomer razmišljamo, kaj je potrebno izboljšati."
Gašper Hren iz Danfoss Trata: »V Danfossu so v zadnjih letih okrepili inovativnost in programe za razvoj izdelkov ter se osredotočil na uvajanje najboljših praks pri uporabi orodij in izvajanju procesov.« Zanimivo je bilo poslušati kako izvajajo projekt Ideja24. Danfoss nagovarja potencialne zaposlene s sloganom: “Smisel vašega sodelovanja z nami je postaviti nova merila energetske učinkovitosti, kakovosti in zmogljivosti. Skratka, nemogoče spremeniti v mogoče.”
Pri tem je poudaril izredno naklonjenost in podporo vodstva, da dajejo prostor kreativnosti z namenom, da se začenja spreminjati kultura podjetja v odprto in inovativno kulturo.
Dr. Miha Škerlavaj, je redni profesor managementa na Ekonomski Fakulteti v Univerze v Ljubljani ter pridruženi redni profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na BI Norwegian Business School. Ukvarja se s temami organizacijskega razvoja in sprememb, razvoja vodij, ravnanja z ljudmi pri delu, ustvarjalnosti in inovativnosti. “Ljudje niso talenti, ampak imajo talente. Zvezde niso zvezde, ampak so dejansko ozvezdja. Uspešnost najboljših posameznikov je izjemno pogojena z ljudmi in organizacijskim kontekstom, ki jih obdajajo.”
V Uniorjevih dnevih inoviranja smo na konferenci Unior 11 nagradili naše najboljše in najvidnejše inovatorje. Nagrado za 1. mesto za inoviranje z največjim prihrankom je prejel Ervin Matevžič, nagrado za drugo mesto pa sta prejela Boštjan Vezenšek in Damjan Pšeničnik. Nagradili smo Silva Kušarja za 3. največji prihranek v letu 2018. Največ sugestij, v letu 2018, je oddal Vili Močenik, 2. nagrado pa je prejel Alojz Ribič. Nagrado za tretje mesto, v številu oddanih sugesti, sta prejela Magda Ravničan in Andrej Cizej. Boštjan Leskovar in Ivan Dolšek sta prejela nagrado za najučinkovitejši program/sektor/službo množičnega inoviranja v letu 2018. Danijel Kukovič, Mitja Košir in Gorazd Godec so prejeli nagrado za največji prispevek k družbeni odgovornosti in k trajnostnemu razvoju v letu 2018.
Inovativnost primerja z obnašanjem doma, saj doma venomer razmišljamo, kako bi še bolje naredili kakšno zadevo. Kot izredno pomembno vrednoto poudarja sodelovanje. “Samo ustvarjalnost ni dovolj. Tu mora biti še igrivost, odprtost, udejanjenje idej. Stremimo odličnosti, kakovosti in inovativnosti.”
.jpg)